http://www.arih.si/ Igor Arih teksti Vsi teksti Copyright 2006 Arih d.o.o. (medialab@arih.si) medialab@arih.si Thu, 18 Sep 2008 12:00:00 +0200 medialab@arih.si Thu, 18 Sep 2008 12:00:00 +0200 http://www.arih.si/index.php?datoteka=igor&lang=slo&sifra=3&detail=detail Nevidno oblikovanjeKot mlad oblikovalec v zgodnjih devedesetih še nisem poznal japonske filozofije "Invisible designa". Kot mlad panker sem občudoval izjemno moč grafičnega jezika Sex Pistolsov, ki ga je ustvarjal Jamie Reid. Kasneje sem bil pod vplivom medijsko razvpitih evropskih oblikovalcev, kot je bil Neville Brody, ki je eden od prvih oblikovalskih zvezd, ki so vplivale na mojo poklicno pot. Oblikoval sem časopise, embalaže in oglase. To tudi danes z veseljem počnem. Ampak, razen da sem včasih bil nagrajen za kakšno dobro idejo, se moj likovni jezik ni pretirano razlikoval od drugih.Nekoč v devedesetih mi je nek naročnik na prezentaciji očital preveč trendovski pristop. Rekel mi je "Dobro oblikovanje je tisto, ki ga ne vidiš". Oglas, ki je bil sicer duhovito zasnovan, je bil tudi komplicirano oblikovan. Enostavnemu sporočilu sem dodal preveč likovnega balasta. V želji, da dokažem virtuoznost v oblikovanju, sem zadušil sporočilo. Duhovita vsebina je ostala zastrta pod polprosojno zaveso sodobnih oblikovalskih akrobacij. Pripomba naročnika je bila na mestu. Napotek, da je dobro oblikovanje nevidno, mi je odmevalo v glavi še dolgo po tem. Saj poznate tisti občutek, ko iz prve nekaj ne razumete čisto najbolje, ampak zveni kot velika resnica. Nakar sem slučajno prebral nekaj o Taku Satoh-u, enem od pionirjev japonskega nevidnega oblikovanja. V enem od svojih intervjujev pravi "Ko mi je bilo 12 let, sem kot vsi moji vrstniki, opremljal svoje kolo z razno raznimi dodatki: lučkami, nalepkami, zvonci, hrupa zganjajočimi priveski ... Dokler se nisem s tako načičkanim kolesom že komaj vozil. Nek dan sem začel z njega snemati vse nepotrebno. Snel sem vse 'do dile', tudi tiste kvazi potrebne stvari, kot so blatniki, zavore, luči ... Svoje otroško kolo sem slekel do točke minimalnega, da sem ga sploh lahko še vozil. Saj je bistvo v tem." konča. V glavi se mi je začel proces, ki je iz temelja spremenil odnos do lastnega poklica. Vedno, kadar sem imel opravka z izjemno dobro vsebino, sem poskušal ubiti svoj ego oblikovalca (to je najtežji del procesa) in vidni del oblikovanja minimalizirati do točke, ko je zgolj v funkciji krmarja po vsebini. Tako kot je mladi Taku Satoh "slekel" svoj bicikl, sem vedno manj razmišljal, kako bi kaj dekoriral. Vedno bolj me je zanimalo samo kako zasnovati formo, ki ne duši vsebine, ampak nasprotno, ji odpira prosto pot, da le ta začne špricati ven!Danes vem, da se koncept nevidnega oblikovanja da uporabiti samo pri odličnih izdelkih. Takih, ki imajo edinstvene vsebine. Ko spoznam, da imam opravka s super vsebino, začem z razmišljanjem, kaj je tisto minimalno potrebno, da le ta še bolj jasno komunicira svojo posebnost. Kaj je minimalno potrebno v formi, da njena vsebina zakriči ven? Kako izgleda forma, ki pri opazovalcu zahteva najmonj časa in napora za dojamanje? V bistvu je enostavno. Odstraniti je potrebno vse, kar moti. Sledim principu "kar ne koristi - škodi".Igor Arih, WNBS DESIGNER http://www.arih.si/#0 Mon, 04 Aug 2008 12:00:00 +0200 http://www.arih.si/index.php?datoteka=igor&lang=slo&sifra=2&detail=detail Obstajajo ženske, ki te takoj pritegnejo s svojo podobo. Na prvi pogled izgledajo kot lutkice iz revije. Imajo lepe male noske, svetlikave ustnice, bujne lase. Na javnem stranišču so si pripravljene četrt ure in več pudrati mozoljček, ki je vzklil na vidnem delu njihovega oprsja. Majhen vulkan, ki štrli iz dekolteja in kriči! Napaka narave, ki popolnoma uniči edino vredno, ki ga take ženske posedujejo - njihovo formo. Vsebine itak ni. So pa tudi ženske, ki imajo nepravilne noske in naravno oprsje. Pogledi teh sežejo globoko v hrbtenico. Ko spregovorijo, sekajo v kolenih. Njihova forma ni kričeča. Zavedajo se svojega glavnega aduta - pameti. Vsebina je in.Kako je slabo oblikovana etiketa za vrhunsko vino postala vzor dobrega dizajna? Rad povem to zgodbo. Prek sto leti je dober francoski vinar začel s proizvodnjo vrhunskega vina. Ker je kvaliteta njegovega vina napredovala, se je odločil izboljšati tudi pakiranje in nehati s prodajo na rinfuzo. Kupil je steklenice (bordojke) in stopil do bližnjega tiskarja, da bi mu stiskal in oblikoval vinsko etiketo. Vinar je bil na začetku posla in je tiskarju naročil, naj etiketa ne bo predraga. Tiskar je to spoštoval in je zasnoval enostavno črno-belo etiketo. Zložil je vse potrebne podatke o vinu po logičnem hierarhičnem zaporedju, mogoče dodal risbico châteauja (v isti barvi) in vse skupaj stiskal na enostaven bel papir. Tiskar ni imel znanja znamenitega grafika in v svojem naboru svinčenih črkovnih klišejev ni imel veliko tipografij, da bi jih zložil v harmonično celoto, zato je oblikoval in stiskal etiketo po svojih zmožnostih in znanju. Lokalni profesor likovne vzgoje jo je hitro ocenil za skropucalo! Tudi zato, ker je vinar ni naročil pri njem - akademiku, ampak pri lokalnem tiskarju, ki je kljub likovnemu neskladju ustvaril etiketo za odlično vino. Lepo se je dalo prebrati ime châteauja, letnico in še kakšen podatek, ki je skupaj s sliko ustvaril obleko za vsebino. Vinar je napolnil prvo serijo, jo poslal v gostilne in kupci, uživači v dobri kapljici, so kljub skromnemu in likovno neskladnemu videzu kimali z glavami že ob prvem požirku. Tudi profesor likovnega pouka! Leta so minevala. Vinar je vino še izboljšal. Z leti je vino šlo tudi v daljni svet. Etikete pa ni hotel zamenjati. Mogoče je dodal še eno barvo ali kanček zlate, ampak v osnovi sta ostali tako neskladna tipografska struktura kot risba châteauja v zlomljeni perspektivi. Zakaj? Likovno pomanjkljiva etiketa je skozi čas kot prazen akumulator vsrkavala vse asocijacije tega vrhunskega vina. Njena neskladnost je postala njena tipika. Postala je razpoznavni znak tega odličnega vina. Pa ne samo to. Sto let kasneje jo imamo mnogi akedemsko izobraženi oblikovalci upravičeno za vzor vrhunsko oblikovane vinske etikete. Samo zato, ker se je tisti prvi tiskar priklonil vsebini. Namenoma ali iz neznanja? Ni pomembno. Zagotovo pa iz spoštovanja do dobre kapljice. Minimalizem in manipulacija z napako postaneta moja osnovna principa in vodilo k vrhunskemu oblikovanju.Ena beseda pove več kot tisoč slik! Wannabesociety.com je pri svojih izdelkih minimalizem forme pripeljal do nulte točke. Forma je zgolj v tem, da je ni! Je samo ena beseda. V verzalkah. Črno na belem ali belo na črnem. V Helvetici - najbolj enostavni tipografiji. Brez elementov vidnega dizajna. Vse je podrejeno tvojem izboru. Tvoji vsebini, ki z izbrano besedo sproža erupcije asociacij. Nisem še videl močnejšega sporočila na T-shirtu. Ko bomo pri WNBS imeli tudi vina bo na beli ali črni etiketi pisalo zgolj CHARDONAY ali MERLOT.Igor Arih,Bol, 9. julij 2008 http://www.arih.si/#1 Thu, 27 Mar 2008 12:00:00 +0200 http://www.arih.si/index.php?datoteka=igor&lang=slo&sifra=1&detail=detail Nedavno je umrl Arthur C. Clarke. Eden največjih kreativnih umov vseh časov. Spoznal sem ga zgodaj v otroštvu preko njegovih komentarjev v poljudno-znanstveni knjigi Skrivnosti sveta. Serija fascinantnih zgodb o znanih in manj znanih skrivnostih našega sveta. Potem sem spoznal, da je tudi odličen pisec znanstvene fantastike. Po njegovi kratki zgodbi Straža je Stanley Kubrick posnel legendarno 2001: Odiseja v vesolju. Iz današnje perspektive zelo počasen film. In dolg. Pa kljub temu lahko ob gledanju uživamo v vsakem detajlu. Izpoveden od začetka do konca. In bolj kot se oddaljujemo od leta nastanka filma oziroma scenarija, bolj smo presenečeni nad natančnostjo napovedi Arthurja C. Clarka. Kljub veliki ustvarjalnosti sem ga razumel kot kreativnega sanjača. Nekoga z izjemno bogato domišljijo - umetnika. Dokler nisem v londonskem Science Museum zagledal originala njegove skice z idejo geostacionarnih satelitov. "S pomočjo njih bo človek obvladoval ves svet iz ene točke", je bila zapisana vizionarska misel umetnika. Fascinantna vizija, ki je sprožila evolucijski preskok v samo nekaj desetletjih! Od tistega trenutka je Arthur C. Clarke zame postal ikona. Človek, ki se je v moji mladi glavi spreobrnil iz dobrega pisatelja znanstvene fantastike v resnično uporabnega vizionarja, iz umetnika v izumitelja, iz sanjača v pomembnega revolucionarja. Dal mi je vedeti, da skrivnost resnične kreativnosti ni nikoli izolirana samo v določenih izbranih krogih. Skrivnost je v združevanju navidezno nemogočega, v stalnem odkrivanju novih prostorov in s tem pogledov, v celostnem razumevanju sveta. Biti kreativen je zame v tistem trenutku postalo vodilo in življenjski izziv. Od takrat spoštujem vsako obliko kreativnega mišljenja. Ne glede v kateri stroki ali panogi se pojavlja. Vsi morajo v svojem okolju delovati ustvarjalno. Ni druge poti za napredek.Ustvarjanje novih svetov je v domeni kreativnih umov. Velik preskok v razvoju super računalnikov je ravno vnos elementa kreativnosti v njihov proces obdelave podatkov. Clarke v enem od svojih intervjujev razlaga, kako je želja za odkrivanjem novega potisnila ene ribe, da so več milijard let nazaj pokukale iz morja in začele osvajati kopno. "Predstavljajte si takratno tradicionalistično ribo, ki razlaga svojim potomcem, kako je življenje na zemlji nemogoče, in da njim v morju nič ne manjka. Danes, ko hodimo po zemlji, se vozimo v avionih in osvajamo vesolje, so tiste ribe še vedno ostale ribe," zaključi in doda, da je kolonizacija vesolja naslednji evolucijski korak.Odkrivanje novega ni vedno rezultat radovednosti iz dolgčasa. Odkrivanje novega je nuja. V filmu 2001: Odiseja v vesolju je človekov daljni prednik šibka opica, tik pred tem, da bo iztrebljena. Takrat zagrabi kost in z njeno pomočjo nekajkrat poveča svojo moč. Presenečena in fascinirana s tem svojim novim odkritjem ne ve točno, kaj naj z njim. Ampak ker je kreativna, si bo že nekaj izmislila na poti! Po Clarkovih besedah se takrat začne tehnološka revolucija in človek postane gospodar sveta. 2001: Odiseja v vesolju je film posvečen človeški evoluciji od pradavnega začetka do bližje in daljne prihodnosti. V filmu računalnik Hal 9000 prevzema oblast nad vesoljsko ladjo. Veliko podatkov iz zgodovine je človek vnesel v Hala. Veliko vojn, sovraštva, egoizma, mizernih dejanj, ki so super računalniku ponujali logičen zaključek, da mora on prevzeti misijo. Ugotovil je, da je misija prepomembna, da bi jo prepustil človeku. Hal pa ni imel čustev. Vsaj do konca zgodbe nas pusti misliti tako.Na sliki je Arthur C. Clarke z mojim marsovskim koledarjem. Nastal je iz predpostavke, da bo človek še v tem stoletju koloniziral Mars. Relativno kmalu se bo začel proces terifikacije in nekega dne bo človek na Mars tudi stopil in prespal. Takrat mu zemeljski način merjenja časa ne bo pomagal. Rabil bo marsovski koledar in marsovsko uro. Naredil sem ga leta 1999, da zaznamuje zgodovinski prelom tisočletja. Ni edini marsovki koledar, je pa eden prvih. Po delitvi leta na mesece in dneve pa blizu Clarkovemu razmišljanju. Razposlal sem ga po svetu in eden je priromal do guruja vizionarstva.Dragi Arthur, čeprav verjetno ne veš, kdo je avtor koledarja, sem na to fotografijo res ponosen. Hvala ti in počivaj v miru.Igor Arih http://www.arih.si/#2