http://www.arih.si/ Text from Igor Arih All texts Copyright 2006 Arih d.o.o. (medialab@arih.si) medialab@arih.si Fri, 03 Feb 2012 12:00:00 +0200 medialab@arih.si Fri, 03 Feb 2012 12:00:00 +0200 http://www.arih.si/index.php?datoteka=igor&lang=eng&sifra=6&detail=detail Ne recite nekega dne, da vam nisem pravočasno povedal (1.) Oglaševanje ne deluje več. Potekel mu je rok trajanja. Princip, ki je doživljal svoja zlata leta v osemdesetih, ko so bili mediji enosmerni, je preprosto zastaral. Danes je predrag in neučinkovit. Zato smo priča nenehnem iskanju novih modelov. Saj komunikacija kot most med izdelkom in publiko preprosto ne more zamreti. Vedno, ko bomo na eni strani imeli izdelek in na drugi potencialno publiko, bomo morali med njima postaviti most komunikacije. V kakršnikoli obliki. Zadnja leta je zelo moderen pojem vsebinski marketing. Všeč mi je zaradi imena. Verjamem, da je končno prišel čas prevlade vsebine nad formo. Pa ne samo v oglaševanju. Na praktično vseh poljih designa, mode, filma ali ostale umetnosti opazujem triumf dobro zasnovanih zgodb brez pretiranega blišča oblike. Res je, da so še redke, ampak ko zmagajo, se to močno sliši in dolgo odmevajo. V oglaševanju je konec metanja peska v oči, ognjemetov in lepih manekenov brez poglobljenega razmisleka o vsebini zgodbe. Milostni strel v čelo bahatega oglaševanja pa je dokončno izstrelila – finančna kriza. Konec je dragih reklam. Konec “teške artiljerije” v velikih agencijah. Danes moji kolegi v glavnem cvilijo za starimi dobrimi časi. A še vedno pošiljajo svoja dela na oglaševalske festivale, kot da bo tisti umetni glamur iz preteklosti razsvetlil njihove naročnike in povrnil stare čase. »Prošla baka sa kolačima,« rečejo pri meni doma. Forma je “pasè”. Vsebina je “in”. Vsaka oblika komercialno usmerjene komunikacije bi morala biti zelo pozorna na novodobne principe vsebinskega marketinga. Ti so se začeli razvijati zaradi internetnih iskalnikov. Pravila uporabe pravih besed pri zasnovah digitalnih vsebin, kot jo razlagajo pionirji vsebinskega marketinga, so zame le še seme novih celostnih komunikacijskih projektov. Sporočilo, v katerem se oboji najdemo, je: pozabite na formo in začnite razmišljati o vsebini. Ampak, kaj zame predstavlja ta preobrat v vsebino? Danes se večina ljudi, ki se profesionalno ukvarja z oglaševanjem, marketingom, trženjem, komunikacijami, PR-jem, sprašuje, kaj za vraga je ta vsebinski marketing? Že pri postavljanju tega vprašanja naredijo osnovno napako iz preteklosti. Odgovor iščejo v komunikacijskih kanalih. Če smo v preteklosti akcije gradili skozi razmišljanje, kateri kanal bi uporabili, je danes vprašanje izbire pravega kanala zadnje na lestvici. Čisto na koncu. Kanalov je namreč nešteto! Čudi me, da se ljudje, ki se kakorkoli ukvarjajo s komunikacijskim poslom, vedno in z veliko zagnanostjo trudijo razumeti mehanizem delovanja določenega novega principa, ne da bi se vprašali – razen redkih izjem –, v čem je bistvo. Popolno poznavanje principa delovanja malih zobnikov v filigransko narejeni švicarski uri nam nič ne pomaga, če ne vemo, čemu služi čas. Pa da ne bo pomote. Tudi mnogi uveljavljeni izvajalci vsebinskega marketinga v njegovi razlagi ne gredo dlje od interneta, korporacijskih časopisov ali direktne pošte. Spet je fokus samo na kanalih. Zato bom na kratko poskušal razložiti svoje širše videnje teme v procesu trženja in zakaj jo mnogi poimenujejo »revolucija v marketingu«. Ker to tudi je. Pa ne samo v marketingu. Prevlada forme brez poglobljenega razumevanja vsebine je pojav, ki ga žal lahko prepoznamo vsepovsod. Dam vam le nekaj primerov brezpogojnega sprejemanja formalnih rešitev, ki so v svoji vsebini nedvomno popolni paradoksi. Npr. »resničnostni šov«. Povejte mi, kaj za vraga ima skupnega z resnico ta ekstremno umetna televizijska tvorba? Ali»lepotna kirurgija!?« Na žalost v večini primerov ustvarja spake. Da ne govorim o »demokraciji«. Nič drugega kot nenehna prevlada volje večine nad manjšino. Sami paradoksi, ki jih brez pomislekov sprejemamo, ker se skrivajo za vsesplošno sprejetimi formalnimi rešitvami. V dnevu moramo rešiti toliko drugih lastnih problemov, da se pač nimamo časa spuščati v te besedne konstrukte, ki nam jih ponujajo mediji. Če smo bili doslej sužnji forme, je zdaj prišel čas vsebine. Prej, ko to dojamemo, boljše bo. Če mene vprašate, vsebinski marketing ni nič novega. Prav nasprotno! Vsebinski marketing je najstarejši in najcenejši trženjski format. Od trenutka, ko je bila komunikacija spoznana kot zelo učinkovito orodje za doseganje določenih ciljev, obstaja vsebinski marketing. Uporabljal ga je že Jezus Kristus. Preprost princip širjenja posebnih zgodb, uporaba pravih besed za dvig pozornosti, vključevanje publike v dvosmerno komunikacijo in aktivno udeležbo v distribuciji teh zgodb je Rimskokatoliško cerkev pripeljalo do tega, kar je danes. Začelo se je v času, ko medijev tako rekoč ni bilo. Zame je Jezus največji guru vsebinskega marketinga. Inspiracija, ki jo svetujem vsakemu, da jo preuči. Vsi njegovi postopki in principi strukturiranja in podajanja zgodb so tudi danes še kako aktualni. Le aplicirati jih moramo na vse današnje medije. Ne le na internet ali direktno pošto. Od tu naprej moramo razumeti mehanizme sodobnih komunikacijskih zobnikov. Naj nas ne bo strah. Ključ je v konvergentni uporabi vseh razpoložljivih kanalov glede na publiko, prostor in čas. To je le fizika. Z dobrim poznavanjem publik, ki stojijo za vsakim medijem, se jo lahko obvlada. Zahteva pridno kolateralno učenje. Zakaj je nujno, da razumemo temelje snovanja in delovanja vsebinskega marketinga? Ker je to naravna nadgradnja komunikacijskega znanja, nabranega v preteklosti za čas, ki že danes močno trka na vrata. Stvari se obračajo na glavo. Gre za vprašanje prilagoditve. Zavedajmo se, da so najboljši izvajalci »content marketinga« ravno lastniki ali direktorji blagovnih znamk. Tisti, ki svoj izdelek in kupce poznajo do najmanjše potankosti. Če/ko bodo razumeli, da sami bolje obvladajo ta novi komunikacijski trend, in ugotovili, da se mu vi upirate in vztrajate pri starih in razsipnih modelih, boste namesto agencijskega sindikalca dobili odpoved. To ni grožnja. Vzemite to kot opozorilo. Ne recite en dan, da vam nisem pravočasno povedal (2.). Model dinamičnih komunikacij, ki ga razvijam že pet let, komunikacijske akcije gradi ravno s pomočjo teh, na novo sprejetih teorij. Dvosmerna komunikacija, ki temelji na razumevanju potreb uporabnika, usmerjanje v enega, da jih dosežemo sto, in ne obratno, konstantna reka komunikacijskih aktivnosti, angažiranje uporabnikov, ki iz simpatizerjev postajajo člani, ti pa verniki in celo prostovoljni ambasadorji, deluje po principu podajanja privilegirane informacije. Komunikacijska akcija postane vzročno-posledični proces. Vse to so rezultati pravilno zasnovanega in vodenega vsebinskega marketinga, kot ga razumem sam. Tudi vam predlagam, da ga ne razumete zgolj kot še en sodoben model, ki vaše tekste preoblikuje v učinkovit slovar ključnih besed za internetne brskalnike ali racionalne tehnike pisanja tekstov za direktno pošto in podobno. Ne. Spet boste v pasti razmišljanja skozi medije. Internetni iskalniki so le kanali. Za njimi stoji publika. Ta ga naredi živega. Razumeti moramo to publiko. Živo si moramo predstavljati to »Globalno pleme tisočih barv« (Kishia Crowther). Vse te novodobne elemente spravljam v model dinamičnih komunikacij z namenom racionalnejšega doseganja različnih ciljev za različne prave publike, za stvarjanje atrakcij pri teh publikah in njihove odzivnosti. Bitka za duše, ne za denar. Ko imaš dušo, imaš tako in tako vse. V prihodnosti se bodo pojavili novi komunikacijski virtuozi. Dobesedno umetniki ali umetniške komunikacijske skupine. To bodo posamezniki ali timi profesionalcev, ki jim ne bo mar za festivalske nagrade ali druge oblike dosedanjih cehovskih potrjevanj. Edino priznanje bo pravilen odziv publike. Z njo bodo plesali komunikacijske valčke skozi natančno izbrane komunikacijske kanale. Vsake akcije se bodo lotili brez predsodkov. Zanikali bodo predznanja in pretekle izkušnje. Edini fokus bo v sedanjih danostih. Komunikacijo kot most med publiko in izdelkom bodo gradili z otroško nedolžnostjo. Samo tako lahko nastanejo komunikacijska umetniška DELA. Ko krmilo komunikacije prevzamejo umetniki, se bo hitro ločilo zrno od plev. Jasno se bo videlo, kdo je cehovski folirant in kdo je komunikacijski James Bond. Frajer bo tisti, ki mu bo uspelo s svojim sporočilom priti na TV-dnevnik in ne v reklamni blok pred njim. In ko bo enkrat na TV-dnevniku, bo moral imel kristalno jasen načrt kako naprej. Drugače bo pogorel. Oglaševanje bo končno preskočilo meje reklamnih blokov in postalo – komunikacija. Ta pa ni enkratno dejanje. Je dinamičen proces. Ima svoj začetek in cilj. Nemogoče jo bo dojeti šele po prvih korakih. Lahko vas načrtno zavede. Je preprosto dinamičen tok manjših povezanih komunikacijskih členov, ki se verižno prilagajajo danostim publike, prostora in časa. Tako, kot je Donava nekje v svojih začetkih le bister tolmunček visoko v hribih, se uspešne komunikacijske akcije ne bodo razkrile že po prvih strelih. Ustaljeni princip iz preteklosti, ko si videl TV-spot in si videl vse, ne bo več deloval. V skrivnosti je moč. Prepustiti se bo treba komunikacijskemu toku. V njem uživati ali odstopiti. Tako, kot se prepustimo dobri glasbi in/ali – če nam ni všeč – zamenjamo postajo. Verjamem, da je prihodnost komunikacjskega posla zelo svetla. Če mene vprašate, je ključno pomembna za uspeh gospodarstva in politike. Kaj najprej naredijo diktatorski voditelji v državah, ko jim grozi, da jih bodo strmoglavili opozicijski demonstranti? Ukinejo vse oblike komunikacije. Razen tiste nadzorovane. Zavedajmo se te moči. Trženje je konec koncev vojna. Mnogi med vami boste ta uvod prebrali samo enkrat. In tako je tudi prav. Na tem principu deluje komunikacija ena na ena. Informacija je privilegirana. Saj prijatelj prijatelju ne pove trikrat iste šale. Klasično oglaševanje, nasprotno, za svojo zapomnljivost zahteva minimalni trikratni stik s publiko. In ker vem, da mnogi med vami še vedno vztrajate pri starih principih, povem še tretjič: Ne recite nekega dne, da vam nisem pravočasno povedal. Lep pozdrav! Igor Arih http://www.arih.si/#0 Tue, 24 May 2011 12:00:00 +0200 http://www.arih.si/index.php?datoteka=igor&lang=eng&sifra=4&detail=detail Rad se odzove povabilu kamer in komentira politične ali druge oglaševalske kampanje. Novinarji ga imajo za strokovnjaka, jaz pa za akademskega nakladača. Danes je to ponovno dokazal z zaletavo oceno kampanje za pokojninsko reformo. In to preden se je ta sploh začela.Video, ki naj bi se širil po internetnih kanalih, sem prvič videl na televiziji. Na 24ur. Bravo bivši kolegi, sem si rekel in zaploskal. Tako se dela!



8. maja sem bil v Parizu na koncertu Magnifica. Včasih pobegnem z njim na kak koncert, da se spočijem in vidim iz še ene umetniške perspektive našo novo državo - EU. Tokrat sem s seboj povabil prijatelja. Direktorja velikega podjetja, ki se tako kot jaz, ukvarja z glasbo. Matjaž Gantar je večkrat v pogovorih izrazil željo, da bi kdaj šel z nami na koncert v tujino, če bi mu le čas dopuščal. 8. maja je bil končno pravi dan zanj, zato je odpotoval z nami v Pariz. Tisti dan sem na letalu prebral praktično celo Delo. Čeprav sem naročen nanj, ga redko ali nikoli nisem bral tako natančno kot tisti dan na letalu. Na drugi strani sem našel članek o pokojninski reformi in tudi novice o tem, kako bodo kmalu objavili natečaj za komunikacijsko akcijo Za reformo! Z Matjažem sva se strinjala, da je reforma OK. Povsem nujna. Če je ne sprejmemo, bo naši državi šlo le na slabše. Vendar sem pripomnil svoje začudenje, da za tako izjemno pomembno temo, razpišejo natečaj za komunikacijsko akcijo le en mesec pred dnevom referenduma?! Neodgovorno, sem zamrmral. Direktor Urada za komuniciranje, gospod Darjan Košir, bi že lahko vedel, da se takšne stvari pripravljajo vsaj tri mesece prej. In rekel Matjažu: "A vidiš, tako pomembno stvar morajo sprejeti, pa so se za komunikacijo odločili šele na koncu procesa. Neodgovorno in neprofesionalno. Komunikacija je edina, ki jih lahko reši, a so tako površni do nje." Matjaž je skomignil z rameni. Jaz pa sem še pripomnil: "...Samo šok jih lahko reši." Drugače smo "pečeni" v tej državi. In sva odkorakala do hotela. In kasneje še na koncert v klub Bellevillase. Bil je super koncert.

Pridem domov, nazaj v Slovenijo k vsakodnevnim opravkom. Končujem knjigo o Dinamičnih komunikacijah, kjer sem tudi zapisal, da je frajer tisti, ki mu uspe s svojim sporočilom priti v TV dnevnik in ne v reklamni blok pred TV dnevnikom. In ... spot z Uršo Čepin v 24ur! "Genialno! Vitu iz agencije Futura sem nemudoma poslal sms "Čestitam!" Odgovoril je s smeškom (:)). Čez dve uri pomislim, kako sem v Parizu slabo pomislil za Darjana Koširja in odpišem: "Svaka čast Darjanu". Vito nazaj: "Se najde še takšen, pa tudi če ni predsednik :)".





Oglaševanje mora preskočiti meje reklamnih blokov in postati komunikacija. Ta pa ni enkratno dejanje. Je dinamičen proces. Ima svoj začetek in cilj. Nemogoče jo je ocenjevati šele po prvih korakih. Je preprosto dinamična akcija, ki se prilagaja danostim prostora in časa. Tako, kot je Donava v svojih začetkih le bister tolmunček nekje visoko v hribih, tako se današnje uspešne komunikacijske akcije ne ocenjujejo po prvih strelih. Ustaljen princip iz preteklosti, ko si videl tv spot in si videl vse, ne dela več. Komunikacija je danes dinamičen proces vzročno posledičnih akcij. Smešno mi je bilo opazovati Mira Klineta, ki kritično opozarja futuriste, češ, če ste si zamislili viralno akcijo bi morali bolje izrabiti Twitter in Facebook. Človek, ki je znan po tem, da do nedavnega (!) ni uporabljal mobilnega telefona, soli pamet agenciji, ki se dnevno ukvarja z interaktivnimi projekti. Hm… Pa še ena napaka. Akcijo ocenjuje na podlagi predvidenih "viralnih" kanalov in pri tem pozablja, da je on, v danem momentu, eden boljših prenosnikov sporočila, in o tej akciji razlaga prek masovnega medija - televizije.





Spoštovani študentje FDV Mira K. vzemite z rezervo. Če mene vprašate, ga je povozil čas. Ko sem pred pol leta začenjal s kampanjo DELA. za Zorana Jankovića in njegovo Listo za mestni svet je na samem začetku akcije, že po prvem billboardu, pametno razlagal (spet na POP TV), kako ta akcija za Jankovića pa res ni nič kreativna. Nič kreativna? Kreativnost je tako izguljena beseda, da niti ne vem kaj v očeh posameznika pomeni. Meni je Zoran povedal, da sem umetnik in, da je ta akcija umetniško delo. Ta izjava mi je pomenila več, kot procenti zmage njegove liste, ki so bili še višji od tistih štiri leta poprej. Pa so raziskave do konca kazale veliko slabše. Današnje komunikacije se ne končajo s prvim plakatom ampak tečejo in se razvijajo ves čas. Z grafitom v zadnjem dnevu predvolilnega molka. Šele takrat se jo lahko ocenjuje. Na izjave Mira Klineta nisem dajal komentarja. Bil sem nedosegljiv za novinarje. Čeprav mi je res stopil na žulj. Vprašal sem se, kako je lahko tako poln napuha, da se takoj odzove na povabilo kamere in ocenjuje akcijo dinamičnih komunikacij že po prvem tednu?






Miro, danes si mi drugič prižgal opozorilno lučko. S svojim predčasnim komentarjem o Futurini akciji za pokojninsko reformo si še enkrat potrdil, da ne razumeš sodobnih komunikacijskih procesov. Ti delujejo neodvisno od kanalov. Skrivnost je drugje. Če želiš, bom zate in tvoje študente odpredaval sodobne dinamične komunikacije ali kako se izogniti sedmim smrtnim komunikacijskim grehom. Prvi je Napuh.
Ampak vrnimo se nazaj na akcijo za pokojninsko reformo. Dejstvo je, da se danes o njej veliko več pogovarjamo, kot, če bi uporabljali konvencionalne, stare, pričakovane in drage metode.. Vsebina akcije je preskočila točko preloma in postala virusna. Vsaj 5x več ljudi v Sloveniji danes ve, da obstaja neka pokojninska reforma! Volilna udeležba bo večja. Grem stavit. In ravno nezavedanje o tako ključnem referendumskem vprašanju in posledično nizka volilna udeležba je največji sovražnik tega, za vse nas, pomembnega zakona.Čestitke Futura! Tudi vam lahko odpredavam o mojem videnju sodobnih komunikacijskh procesov, čeprav ste s to akcijo že dokazali, da veste o čem govorim.Igor Arih http://www.arih.si/#1 Thu, 18 Sep 2008 12:00:00 +0200 http://www.arih.si/index.php?datoteka=igor&lang=eng&sifra=3&detail=detail Invisible designAs a young designer in the early 1990's I was not familiar with the Japanese philosophy of "Invisible design". A young punk rocker, I admired the magnificent power of Sex Pistols graphic language that was created by Jamie Reid. Later I was influenced by the most publicised European designers, such as Neville Brody, one of the first stars of design that would impact my career. I designed newspapers, packaging and ads, and am pleased to continue to do so now. But despite the fact I was occasionally awarded for a good idea, my artistic language was not substantially different from others.Once in the 1990's I was told by a client at a presentation that my approach was too trendy. He said: "Good design is the one you don't notice." The ad indeed had a witty concept, yet its design was very complicated. I equipped a simple message with too much artistic surplus. Desiring to prove my virtuosity as a designer, I stifled the message. The witty contents remained buried under the semitransparent curtain of contemporary acrobatics in design. The client's comment was justified. The hint that good design should be invisible kept resonating in my head long afterwards. You know the feeling when you fail to understand something in its entirety, yet it seems to be a great truth. Soon afterwards I accidentally came across a text on Taku Satoh, one of the pioneers of Japanese invisible design. In one of his interview he says: "When I was about 12, it was really popular to 'automobile-ize' your bike with all kinds of accessories: rearview mirrors, brake lights, turn signals ... So I put on all these accessories, one at a time. I took that bike to the point of no return. Then I faltered. 'What next?' One day, I took everything off, even the fenders and the kickstand. I reduced that machine to the very minimum at which it could still be a bicycle," he concludes. A process then started in my head that has changed my attitude towards my own profession to the bone. Always when I had really good contents to work with, I tried to kill my designer's ego (the hardest part of the process) and to minimize the visual design to the point when its only remaining function was to navigate the contents. Just like the young Taku Satoh "stripped" his bicycle, I thought about decorating less and less often. I have been increasingly interested in how to design a form that doesn't stifle the contents, quite the contrary, it opens a channel for the contents to burst out.I now know that the concept of invisible design can only be applied to superb products. Those that have unique contents. When I realize I am dealing with a great idea, I start thinking about the bare essential to make the idea communicate its speciality even clearer. What is the bare essential in the form, for its contents to burst out? What is the appearance of the form that requires the minimum of time and struggle form the beholder to get the message? It is really simple. You have to remove everything that disturbs you. Therefore I follow the principle "what doesn't benefit, brings damage".Igor Arih, WNBS DESIGNER http://www.arih.si/#2 Mon, 04 Aug 2008 12:00:00 +0200 http://www.arih.si/index.php?datoteka=igor&lang=eng&sifra=2&detail=detail There are some women whose appearance immediately attracts you. At first sight they are like magazine dolls. At second sight it's no different. Until they open their mouth. They have pretty little noses, shiny lips, full volume hair and are ready to spend a quarter of an hour and more on a public toilet to cover the spot that has burst out of their bosom. A little volcano protruding out of the décolletage and screaming! An error of nature, destroying completely the only valuable thing she owns - her shape. There is no contents anyway. But there are also women who have irregular noses and natural breasts. Their looks reach deep in the spine. As they talk, they cut at knee-height. Their form is not gaudy. They are aware of their main asset - their brain. The content is trendy.How a badly designed label for a top-quality wine turned into an example of good design. I like to tell this story. A hundred years ago an excellent French winemaker started producing top-quality wine. With its quality increasing, he decided to improve the package and stop selling jug wine. He bought Bordeaux bottles and went to see the nearby printer, asking him to print and first also design the wine label. The winemaker had just commenced his business and asked the printer not to make the label too expensive. The printer respected his wish and designed a simple black-and-white label. He gathered all the necessary wine-related data and arranged it into what he thought a logical hierarchical sequence, maybe added a chateau drawing (in the same colour) and printed it all onto simple white paper. The printer didn't have the knowledge of a famous printmaker nor did he have many typographies in his range of lead types to make harmonious arrangements. The printer designed and printed the label to the best of his ability and knowledge. The local art teacher immediately described it a botch! One of the reasons he did so was the fact the winemaker had not commissioned him, the academic, but rather the local printer, who despite the artistic incongruity managed to create the label for excellent wine. It was easy to read the name of the chateau, the year and some other data, together with the drawing forming a garment for the contents. As the winemaker bottled the first series and dispatched it to restaurants, the customers who enjoyed good wine nodded upon the first sip despite the modest and artistically incongruous appearance. And so did the art professor! Years went by. The winemaker made the wine even better. Gradually the wine was being shipped around the world. Yet he refused to replace the label. Maybe he added another colour or a patch of gold, but the basic typographical structure remained incongruous and the chateau drawing kept its distorted perspective. Why? Through time the artistically impaired label absorbed all the associations of this top-quality wine like an empty battery. Its incongruity became its characteristic. It has become the trademark of this excellent wine. Even more. A hundred years later many academically educated designers, myself included, legitimately consider this an example of a superiorly designed wine label. And it is only because the first printer bowed to the contents. On purpose or out of ignorance? That's of no importance. It must have been out of respect for good wine. Minimalism and manipulation of errors have become my basic principles and guidelines to first-rate design.One word says more than a thousand pictures! With its products, WannabeSociety.com has brought the minimalism of form to the null point. The form only exists in that there is none! There is only one word. In capital letters. Black on white or white on black. In Helvetica - the simplest of typefaces. With no visible design elements. Everything is subordinate to your selection. Your contents, the chosen word triggering an eruption of associations. I have not seen a stronger message printed on a T-shirt. When WNBS start selling wines, the white or black label will only state CHARDONAY or MERLOT.Igor Arih,Bol, 9 July 2008 http://www.arih.si/#3 Thu, 27 Mar 2008 12:00:00 +0200 http://www.arih.si/index.php?datoteka=igor&lang=eng&sifra=1&detail=detail Not long ago, Arthur C. Clarke died. He was one of the greatest creative minds of all time. I first read his work in my early childhood - his comments in a popular science book called Mysterious World. It was a collection of fascinating stories about the known, and the lesser known secrets of our world.It was sometime later that I discovered that he was also an excellent science fiction writer. His short story The Sentinel formed the basis of the legendary film 2001: A Space Odyssey made by the director Stanley Kubrick, which by today's standards is a very long and slow-paced film. However, this does not prevent one from enjoying the film's each and every detail even today. The film's tone is confessional from its beginning until its end. The surprising accuracy of Arthur C. Clarke's predictions become more impressive with each year that has passed since the time the scenario and the film were written.Despite his great originality I saw him as a creative dreamer - someone with an extremely rich imagination: an artist. That is, until I saw an original sketch of his in the Science Museum, London, which depicted geostationary satellites. "Using these, man shall command the entire world from one single point," was written beside it, the artist's visionary thought. It was a fascinating vision which sparked an evolutionary leap in just a few decades! From that moment on, Arthur C. Clarke became an icon for me. The man had been transformed in my young head from a great science fiction writer into a truly realistic visionary, from an artist into an inventor and from a dreamer into an important revolutionary. He made me realise that the secret of genuine creativity is never isolated to a particular chosen sphere. The secret lies in combining the apparently impossible, in constantly discovering new spaces and as a result - views, and also in understanding the world comprehensively. At that moment, being creative became my guiding principle and challenge in life. Since then, I respect all forms of creative thinking, regardless of the field or industry in which it appears. Everyone should act creatively in their environment. There is no other path for progress.Creating new worlds is in the domain of creative minds. The introduction of the element of creativity into the data processing methods of supercomputers represents a giant leap in their development. Clarke explained in one of his interviews that the desire to discover new things was what prompted one particular type of fish several billions of years ago to pop out of the ocean and to start conquering land. "Imagine the traditionalist fish of that time, imagine how it is explaining to its descendants that it is not possible to live on land and that the ocean already provides everything they need. We are now walking on land, flying in aeroplanes and conquering space, but those fish are still just fish," he concluded, adding that colonising space will be the next step in our evolution.New discoveries are not always the result of curiosity stemming from boredom. New discoveries are a necessity. In the film 2001: A Space Odyssey, man's distant ancestor is a weak ape that is about to become extinct. Before this happens however, it picks up a bone and in doing so boosts its own strength by several times. Surprised and fascinated by this discovery, it does not know exactly what to do with it. It is creative though, and will think of something along the way! According to Clarke, this is the point when the technological revolution began allowing man to become the master of this world. 2001: A Space Odyssey is a film dedicated to mankind's evolution from the prehistoric times to the near and distant future. The spaceship in the film is slowly taken over by a computer, HAL 9000, into which man had entered a great deal of historical data - including data on wars, hatred, egotism and misery. This information leads the supercomputer to the logical conclusion that it has to take control of the mission as its importance is too great to be left to man. HAL had no emotions though. At least that is what it leads us to believe until the end of the story.Pictured is Arthur C. Clarke with my Mars calendar. It was created under the assumption that man will colonise Mars within this century. The terraforming process will begin relatively soon and man will be able to walk and sleep on the planet Mars where current methods of measuring time will be useless. A Mars calendar and time will be needed. I created this in 1999 to mark the historic break of the millennium. It is not the only Mars calendar, but it is one of the first. The year is divided into months and days in a manner not unlike Clarke's. I sent copies of it all over the world and one ended its pilgrimage at the visionary guru's address.Dear Arthur, the photograph has really made me proud although you probably do not know who the author of the calendar is.Igor Arih http://www.arih.si/#4