| Igor Arih teksti | |  | | Sir Arthur C. Clarke z Arihovim marsovskim koledarjem, Sri Lanka, Colombo, maj 2001, foto: Bojana Humar | | 27.03.2008 | | Arthur CC | | | Nedavno je umrl Arthur C. Clarke. Eden največjih kreativnih umov vseh časov. Spoznal sem ga zgodaj v otroštvu preko njegovih komentarjev v poljudno-znanstveni knjigi Skrivnosti sveta. Serija fascinantnih zgodb o znanih in manj znanih skrivnostih našega sveta. Potem sem spoznal, da je tudi odličen pisec znanstvene fantastike. Po njegovi kratki zgodbi Straža je Stanley Kubrick posnel legendarno 2001: Odiseja v vesolju. Iz današnje perspektive zelo počasen film. In dolg. Pa kljub temu lahko ob gledanju uživamo v vsakem detajlu. Izpoveden od začetka do konca. In bolj kot se oddaljujemo od leta nastanka filma oziroma scenarija, bolj smo presenečeni nad natančnostjo napovedi Arthurja C. Clarka. Kljub veliki ustvarjalnosti sem ga razumel kot kreativnega sanjača. Nekoga z izjemno bogato domišljijo - umetnika. Dokler nisem v londonskem Science Museum zagledal originala njegove skice z idejo geostacionarnih satelitov. "S pomočjo njih bo človek obvladoval ves svet iz ene točke", je bila zapisana vizionarska misel umetnika. Fascinantna vizija, ki je sprožila evolucijski preskok v samo nekaj desetletjih! Od tistega trenutka je Arthur C. Clarke zame postal ikona. Človek, ki se je v moji mladi glavi spreobrnil iz dobrega pisatelja znanstvene fantastike v resnično uporabnega vizionarja, iz umetnika v izumitelja, iz sanjača v pomembnega revolucionarja. Dal mi je vedeti, da skrivnost resnične kreativnosti ni nikoli izolirana samo v določenih izbranih krogih. Skrivnost je v združevanju navidezno nemogočega, v stalnem odkrivanju novih prostorov in s tem pogledov, v celostnem razumevanju sveta. Biti kreativen je zame v tistem trenutku postalo vodilo in življenjski izziv. Od takrat spoštujem vsako obliko kreativnega mišljenja. Ne glede v kateri stroki ali panogi se pojavlja. Vsi morajo v svojem okolju delovati ustvarjalno. Ni druge poti za napredek.
Ustvarjanje novih svetov je v domeni kreativnih umov. Velik preskok v razvoju super računalnikov je ravno vnos elementa kreativnosti v njihov proces obdelave podatkov. Clarke v enem od svojih intervjujev razlaga, kako je želja za odkrivanjem novega potisnila ene ribe, da so več milijard let nazaj pokukale iz morja in začele osvajati kopno. "Predstavljajte si takratno tradicionalistično ribo, ki razlaga svojim potomcem, kako je življenje na zemlji nemogoče, in da njim v morju nič ne manjka. Danes, ko hodimo po zemlji, se vozimo v avionih in osvajamo vesolje, so tiste ribe še vedno ostale ribe," zaključi in doda, da je kolonizacija vesolja naslednji evolucijski korak.
Odkrivanje novega ni vedno rezultat radovednosti iz dolgčasa. Odkrivanje novega je nuja. V filmu 2001: Odiseja v vesolju je človekov daljni prednik šibka opica, tik pred tem, da bo iztrebljena. Takrat zagrabi kost in z njeno pomočjo nekajkrat poveča svojo moč. Presenečena in fascinirana s tem svojim novim odkritjem ne ve točno, kaj naj z njim. Ampak ker je kreativna, si bo že nekaj izmislila na poti! Po Clarkovih besedah se takrat začne tehnološka revolucija in človek postane gospodar sveta. 2001: Odiseja v vesolju je film posvečen človeški evoluciji od pradavnega začetka do bližje in daljne prihodnosti. V filmu računalnik Hal 9000 prevzema oblast nad vesoljsko ladjo. Veliko podatkov iz zgodovine je človek vnesel v Hala. Veliko vojn, sovraštva, egoizma, mizernih dejanj, ki so super računalniku ponujali logičen zaključek, da mora on prevzeti misijo. Ugotovil je, da je misija prepomembna, da bi jo prepustil človeku. Hal pa ni imel čustev. Vsaj do konca zgodbe nas pusti misliti tako.
Na sliki je Arthur C. Clarke z mojim marsovskim koledarjem. Nastal je iz predpostavke, da bo človek še v tem stoletju koloniziral Mars. Relativno kmalu se bo začel proces terifikacije in nekega dne bo človek na Mars tudi stopil in prespal. Takrat mu zemeljski način merjenja časa ne bo pomagal. Rabil bo marsovski koledar in marsovsko uro. Naredil sem ga leta 1999, da zaznamuje zgodovinski prelom tisočletja. Ni edini marsovki koledar, je pa eden prvih. Po delitvi leta na mesece in dneve pa blizu Clarkovemu razmišljanju. Razposlal sem ga po svetu in eden je priromal do guruja vizionarstva.
Dragi Arthur, čeprav verjetno ne veš, kdo je avtor koledarja, sem na to fotografijo res ponosen. Hvala ti in počivaj v miru.
Igor Arih | | | | | | | | |
Tu se lahko prijavite na obveščanje po e-pošti (polja z * so obvezna):
| | | | | |
1. Bremza je povedal/a
04.04.2008 20:13:59
priznam, Clarka sem nekaj časa zeeeelo oboževal...naj dodam, da sem se pred nekaj meseci povsem slučajno srečal z drugim velikim Clarkovim oboževalcem, Michaelom Bensonom, ki je nekoč živel v Ljubljani, zdaj pa biva v NY ZDA. Naključno sva se srečala kje drugje kot v Science Museumu v Londonu. Naključno? Ja, zihr. Nič ni naključnega, tudi ta komentar ne.
| | |
2. Gigio je povedal/a
06.04.2008 20:36:21
Slučaj je izgovor za bedake.
| | |
3. Sandra je povedal/a
10.04.2008 15:35:16
Izjava o tradicionalistični ribi je huda in še kako resnična.
| | |
4. Jetson je povedal/a
11.04.2011 02:22:34
xol1EJ AFAICT you've covered all the bases with this answer!
| | |
5. Keiffer je povedal/a
08.06.2011 07:56:06
It's spooky how celevr some ppl are. Thanks!
| | |
6. Jahlin je povedal/a
08.06.2011 20:51:42
What a joy to find soomene else who thinks this way.
| | |
| |
| | | | |
Novice
Zaposlitev
RSS
slovensko
